Vprašanja uglaševanja

V Cerkev danes 5/2017 med drugim lahko preberemo prispevek Lojzeta Kozarja Razglašeni orkester. Kot kristjana in očeta tudi mene moti nered, v katerem je podeljevanje zakramentov v Sloveniji mogoče pod tako zelo različnimi pogoji. Prav absurdno je, da so kristjani – strokovnjaki za vzgojo in izobraževanje med prvimi jasno opozarjali na pomen pravil in meja za zdravo vzgojo ter zastrašujoče posledice permisivne vzgoje za posameznika in družbo. Po nekaj desetletjih pa opažam, da je zagotavljanje oz. uvajanje reda, pravil, meja v šoli očitno napredovalo. Pri javnih ali katoliških izvenšolskih dejavnostih npr. v glasbeni šoli, športnem klubu, pri gasilcih, kulturnih dejavnostih, skavtih in na cerkvenem koru so pravila samoumevna. Pomembna in zato boleča izjema: red, pravila in meje pri podeljevanju zakramentov in verouku v naši domovini niso jasni in so zelo različni – odvisni od posameznega župnika! To zagotovo ni dobro; nered škoduje verodostojnosti Cerkve … V čem je pravzaprav težava? Bi bila uglasitev tako težka in/ali negotova, da ni vredno poskusiti? Pravil ni ali jih nekdo ne upošteva ali …?

Ob teh pa se mi zastavljajo še druga vprašanja. Tako bi me zelo zanimalo, kaj o izkušnji »strogega« župnika pravi njegov ŽPS. In nič manj, kaj pravi ŽPS njegovega kolega, ki tako »prijateljsko pomaga«. Kot član ŽPS v tekočem mandatu razmišljam o našem ŽPS kot (najbrž ne orkestru) ansamblu in naši uglašenosti. In smiselnosti naših vaj, kakovosti nastopov, skratka: o sadovih našega »igranja«. Komu je naše »igranje« in trud, ki ga zahteva, mar? Pa v slovenskih ŽPS delujejo tisoči članov in letno samo na sejah porabijo desettisoče ur. Prav gotovo naredijo veliko dobrega. Kljub kakšni težavi, čeprav ni vedno vse lahko in prijetno, čeprav so med nami razlike, pa nesporazumi, pa kakšna zamerica … Ja, pride trenutek takole po polovici mandata, ko bi se prileglo videti in vedeti, kje je moj ŽPS v primerjavi z drugimi skoraj osemstotimi v Sloveniji? Kakšen je povprečen slovenski ŽPS, kakšni sadovi njegovega dela? Kakšne so razlike? Kakšne težave? Postopkovne? Vsebinske? Na spletu najdem kakšen podatek le na spletnih straneh posameznih župnij. Je kdo, ki ima pregled nad stanjem ŽPSvetov v Sloveniji? Urad za laike redno pošilja e-novice in gradiva z izobraževanj za člane ŽPS, kar je vse zanimivo in koristno, a predstavitve načina delovanja kakšnega ŽPS, dobrih ali slabih izkušenj še nisem zasledil. Pa bi me zanimalo, kakšne so dobro »uglašene« seje, kako dolge, koliko članov (zlasti mlajših in srednjih let!) se jih redno udeležuje, kako poteka zdravo usklajevanje, sprejemanje, uresničevanje in preverjanje sklepov itd. Med več tisoči članov ŽPS zagotovo nekateri o teh vprašanjih tudi kaj napišejo!? A kje so ti zapisi?

Tule navedem primer: Statut ŽPS ocenjujem kot dobro osnovo za naše delo. Nekaj neprijetnih težav pa zaznavam v zvezi s 7. členom Statuta oz. 7. členom Pravilnika za volitve ŽPS, ki določata, da župljani volijo »največ tri kandidate iz svojega okolja«. V primeru moje župnije dosledno upoštevanje tega določila zahteva zelo veliko dela – »mučenja« – z nesorazmerno pre-skromnim učinkom. Težave se posebej izražajo z upadanjem števila nedeljnikov, ki volijo, in kandidatov, ki so pripravljeni sprejeti članstvo v ŽPS. Tradicionalno enakomerno zastopanost zelo različno velikih sosesk, ki bi vsaj približno odražale voljo župljanov, je v novih okoliščinah težko izpeljati. Majhne soseske stežka pridobijo vsaj predvidene tri kandidate, pri velikih pa se glasovi tako razpršijo, da veliko število kandidatov prejme sorazmerno majhno, pogosto enako število glasov. Kandidatne liste za posamezno sosesko bi kakovost in učinkovitost postopka zelo izboljšale, a jih Pravilnik žal ne predvideva. Na spletni strani Urada za laike je možnost kandidatnih list sicer omenjena kot mogoča, a kot zagovornik statutarnega reda (uglašenosti!) pogrešam jasno zagotovilo, da je njihova uporaba v skladu s Statutom oz. Pravilnikom. Druga težava je vprašanje »svojega okolja«, ki ga predstavljata tako soseska kot župnija kot celota, in ga zato v spremenjenih okoliščinah ni več mogoče enoznačno opredeliti. Prav tako ni mogoče preveriti, ali so z glasovnico župljani določilo ‘svojega okolja’ upoštevali ali ne. So glasovnice, na katerih so župljani zapisali imena iz različnih sosesk veljavne ali ne? Če veljajo za neveljavne, se že tako šibko izražena volja župljanov, upošteva še manj… V našem primeru je možnost izražanja in prepoznavanja volilne volje župljanov v novih okoliščinah s pravico do samo treh glasov tako zelo omejena, da je prizadet temeljni smoter volitev. Menim, da bi pravna podlaga za možnost oblikovanja kandidatnih list in glasovanja za večje število kandidatov, ki je lahko enako skupnemu številu voljenih članov v ŽPS (torej ne le treh), v našem in podobnih primerih zelo prispevali k verodostojnosti volitev. Kdo nam lahko pomaga? Kaj je mogoče storiti? Ob tem se sprašujem, kakšna je uglašenost volitev s Pravilnikom v drugih slovenskih župnijah. Težko si predstavljam, da ne bi bilo več podobnih primerov »mučenja« ob upoštevanju Pravilnika. Ali so morda bolj običajne prilagoditve, ki s Pravilnikom oz. Statutom niso uglašene?